Rasna diskriminacija
Kdaj prihaja do rasne diskriminacije?
Kadar so posamezniki ali cele skupine ljudi obravnavani drugače kot ostali zaradi svoje etične ali rasne identitete (zlasti barve kože).
V sodobnem času rasno diskriminacijo pogosto razumemo tudi kot diskriminacijo na podlagi jezika, veroizpovedi ali nacionalnosti.
Neposredna diskriminacija
Gre za obliko odkrite diskriminacije, ko sta posameznik ali določena skupina po zakonu ali v praksi namerno obravnavana drugače. Na primer, da:
- delodajalec ne zaposli osebe zaradi njene rasne ali etnične pripadnosti,
- nepremičninska agencija ne oddaja stanovanj priseljencem,
- so policijske preiskave osredotočene na pripadnike določene etnične skupine.
Posredna diskriminacija
Gre za obliko prikrite diskriminacije, ko se zakon ali praksa zdita nevtralna, dejansko pa posameznika ali določeno skupino postavljata v slabši položaj. Na primer, da:
- intervju za službo poteka le v enem jeziku, čeprav ta jezik ni pogoj za zaposlitev,
- zakon, ki v primerih nudenja socialne pomoči izkrivlja definicijo stalne nastanitve in tako iz upravičencev do socialne pomoči izključuje na primer Rome, ki živijo v bivalnih prikolicah.
Tako neposredna kot posredna diskriminacija sta po mednarodnih standardih človekovih pravic prepovedani.
Rasna diskriminacija in človekove pravice
Pravica do uživanja vseh človekovih pravic brez diskriminacije je eno najpomembnejših načel mednarodnih pravnih standardov človekovih pravic. Vsak človek ima enako dostojanstvo in vrednost, kar pa diskriminacija popolnoma zanika.
Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije opredeljuje rasno diskriminacijo kot »kakršnokoli razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na temelju rase, barve kože, porekla, narodnega ali etičnega izvora, ki ima namen ali dejanski učinek komurkoli onemogočiti ali ga prikrajšati za enakopravno priznavanje, uživanje ali uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in vsakem drugem področju javnega življenja«.
Rasna diskriminacija v Evropski uniji
61 odstotkov anketiranih prebivalcev EU je prepričanih, da je v uniji najbolj razširjena diskriminacija na podlagi etničnega izvora (anketa Eurobarometra, 2009).
Žrtve rasne diskriminacije po vsej Evropi ne morejo polno uživati pravic, ki jim pripadajo. Pogosto nimajo enakega dostopa do stanovanj, izobrazbe, zaposlitve in socialnih služb. Včasih so tudi žrtve rasističnega nasilja, podvrženi pogostim policijskim preiskavam, doživljajo pa tudi omejitve pri prakticiranju svoje religije in pri ohranjanju svojih kulturnih identitet.
Kateri pojavi so značilni za rasno diskriminacijo v Evropi?
Protiromsko razpoloženje: Romi v Evropi so močno diskriminirani. Številni zakoni jih posredno diskriminirajo pri enakopravnem dostopu do nastanitve, zdravstvene oskrbe in socialne varnosti. Pogosto nimajo enakih možnosti za izobraževanje - v nekaterih srednje- in vzhodnoevropskih državah šolanje romskih otrok še vedno poteka v ločenih razredih in posebnih šolah.
Ksenofobija: Etnične manjšine, migranti in begunci pogosto doživljajo diskriminacijo na podlagi socialnih, kulturnih ali verskih razlik. Neučinkovite politike integracije, vzpon skrajno desnih političnih strank in uporaba ksenofobičnega političnega diskurza pogosto vodijo v stigmatizacijo teh ljudi, ki jih ostali dojemajo kot krivce za družbene probleme.
Antisemitizem: Protižidovska čustva v Evropi še vedno niso izkoreninjena. Napadi na sinagoge in židovska pokopališča ter zanikanje holokavsta so diskriminatorni pojavi, s katerimi se soočajo židovske skupnosti.
Islamofobija: Do diskriminacije muslimanov prihaja na podlagi zaznav kulturnih vrednot in vere. V več državah so muslimani tarče in nesorazmerno pogosteje žrtve protiterorističnih zakonodaj. Vedno več evropskih držav nasprotuje njihovi pravici nošenja versko predpisanih oblačil. Lokalne skupnosti pogosto nasprotujejo gradnji mošej, s čimer je ogrožena pravica muslimanov do svobodnega prakticiranja njihove vere.
Diskriminacija je danes ena najresnejših oblik kršitve človekovih pravic v Evropi. Zaradi neprijavljanja rasne diskriminacije na tisoče primerov diskriminacije in rasističnih zločinov ostane nevidnih in nekaznovanih. Milijoni ljudi so še vedno žrtve izključevanja, slabega ravnanja in celo nasilja na podlagi tega, kdo so, kako jih drugi vidijo in v kaj verjamejo. Obravnavanje razlik med ljudmi v Evropi in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic slehernika sta ena od največjih izzivov, s katerimi se trenutno soočamo.
Več informacij:
- Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije
- Poročilo AI Dealing with differences (v angleščini)
- Diskriminacija in ksenofobija (v angleščini)
- Raziskava EU o manjšinah in diskriminaciji (v angleščini)
- Raziskava EU o manjšinah in diskriminaciji (povzetek v slovenščini)
- Eurobarometer: diskriminacija v EU 2009 (v angleščini)
- Eurobarometer: diskrminacija v EU 2009 (povzetek v slovenščini)
- Boj proti diskriminaciji v Evropi (Amnesty International, v angleščini)
- Evropska mreža proti rasizmu (ENAR, v angleščini)
- Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI, v angleščni)
